Vizija, dosežki in poslovanje Fakultete za strojništvo

Uvod

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je vodilna slovenska in mednarodno prepoznavna ustanova na področju strojništva. Strategija fakultete sledi uravnoteženi pedagoški, raziskovalni in strokovni dejavnosti, s čimer lahko najbolje izpolnjuje svoje poslanstvo v akademskem okolju, gospodarstvu in širši družbi.

Osnova za izpolnitev vseh omenjenih ciljev ter prebojnosti in inovativnosti v uporabnem znanju je kakovostno in vrhunsko znanstveno-raziskovalno delo, pri katerem pogosto posegamo po najvišjih priznanjih in nagradah v Sloveniji. Vse pogosteje pa smo priznani tudi v mednarodnem prostoru, z objavami v najkakovostnejših znanstvenih revijah ter visokih uvrstitvah na akademskih lestvicah, s čimer dokazujemo, da smo znanstveno in strokovno svetovno primerljiva fakulteta.

Toda znanje tehnike mora preiti v realno življenje in v zadnjih dveh letih smo prejeli kar dva izmed najprestižnejših evropskih projektov, t.i. ERC-projekta, kakršnih je bilo v Slovenijo v dveh desetletjih podeljenih le peščica. Prav ERC-projekti predstavljajo najbolj prestižen del evropskega raziskovalnega prostora, ker povezujejo vrhunsko znanost in uporabno vrednost znanosti v širšem družbenem okolju. In to mora biti cilj večine znanosti, ki jo ustvarjamo: da torej neposredno sodeluje in pomaga družbi za kvalitetnejše življenje, za boljši jutri vseh.

Fakulteta za strojništvo izrazito krepi prav sodelovanje z industrijo in drugim gospodarstvom, saj tako rekoč ni industrijskega subjekta, ki ne bi bil odločilno odvisen tudi od strojniških rešitev, ki morajo ob popolni globalizaciji dosegati svetovno raven za dolgoročno preživetje na trgu.

Več kot polovico vseh prihodkov na Fakulteti za strojništvo ustvarjamo iz projektnega in industrijskega sodelovanja, kar je naša ključna ambicija in usmeritev. Dokazali smo že, da lahko naše vrhunsko znanje uspešno prenašamo v prakso in s tem pomagamo slovenski industriji, ki prispeva več kot 35 % BDP v Sloveniji. Glede na dosedanji obseg in pomen sodelovanja z gospodarstvom zagotavljamo, da lahko ta prenos znanja še nadgrajujemo ter s tem neposredno vplivamo na rast gospodarstva, pomagamo pri ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest ter posredno vsej družbi.

Ob tem pa sta eden od ključnih ciljev fakultete in celotne slovenske družbe tudi izobraževanje in razvoj inženirjev, magistrov in doktorjev strojništva v okviru kakovostnega in sodobnega pedagoškega programa. Obsežno novo posodobitev programov smo sprejeli prav v preteklem mesecu. Del programa je usmerjen v projektno-aplikativne, drugi pa v razvojno-raziskovalne vsebine, ki že v osnovi nakazujeta visoke strokovne, a tudi materialne potrebe ter zahtevne pogoje dela zaradi aplikativne narave strojništva. Tehnika in z njo strojništvo se intenzivno in hitro spreminjata, zato morajo temu slediti nova oprema laboratorijev, ki vedno hitreje zastari, potrebno je vzdrževanje nove in stare opreme. K temu je potrebno dodati še dotrajano infrastrukturo.

Prav slednje zahteve postavljajo učitelje fakultete za strojništvo v nezavidljiv položaj v primerjavi s fakultetami, ki ne potrebujejo laboratorijev, saj financiranje Univerze in s tem posredno fakultete ne vključuje finančnih virov za laboratorijsko opremo, stroje in naprave, ki pa so nujno potrebni za izobraževanje usposobljenih in kvalitetnih inženirjev strojništva – torej za samo zagotavljanje javne službe v okviru Univerze in s tem javnih interesov gospodarstva in družbe v celoti.

Zagotavljanje materialnih pogojev za razvoj in vzdrževanje laboratorijev, ki so nujni, da lahko izvajamo javno službo izobraževanja inženirjev, torej da v laboratorijih nudimo študentom potrebno širino in interdisciplinarnost študija, da z opremo sledimo hitremu spreminjanju in razvoju tehnologij, da zagotavljamo praktična inženirska znanja, delo pri praktičnih primerih in s pravimi inženirskimi orodji, tako še naprej ostaja v celoti - breme učiteljev.

Zato je trenutno največji izziv učiteljev na fakulteti sedanje tako rekoč nujno drastično preseganje normativov delovnega časa, preko vseh še znosnih in sprejemljivih mej zato, da se prijavljamo na številne raziskovalne projekte, ki imajo običajno manj kot 10 % možnosti za uspeh. Kasneje, v primeru občasnega uspeha, pa za samo izvajanje teh projektov ter za delo na industrijskih projektih, kar nam edino zagotavlja razvoj in obstoj laboratorijev za izvajanje javne službe, torej izobraževanje inženirjev strojništva. Vse navedeno izvajamo ob vseh ostalih rednih obveznosti, ki se pričakujejo od visokošolskega učitelja, ki pa takih materialnih predpogojev ne predvidevajo.

Upamo, da se bodo pogoji na fakulteti, tako s sredstvi za laboratorije in njihovo opremo, kot s podporo novogradnji zaradi neprimerne in dotrajane infrastrukture (50-90 let stare stavbe fakultete) izboljšali v najkrajšem času, saj inženirji ključno vplivajo na gospodarski razvoj ter s tem blaginjo in razvoj celotne družbe.

 

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v številkah

Fakulteta za strojništvo UL ima trenutno (na dan 10.9.2019) 379 zaposlenih, od tega 181 (48%) pedagoških delavcev, 153 (40%) raziskovalcev in 45 (12%) strokovnih in administrativnih delavcev.

Fakulteto sestavlja 38 laboratorijev, ki se združujejo v 18 kateder.

Fakulteta za strojništvo UL se uvršča med najboljše fakultete za strojništvo na svetu:

 

2018

2019

Uvrstitev na najbolj priznani akademski lestvici Shanghai Academic World Ranking

Fakulteta za strojništvo

150-200

200-300

Univerza v Ljubljani

400-500

500-600

 

Podrobnejši podatki o pedagoški dejavnosti FS.

 

Dosežki Fakultete za strojništvo

Število raziskovalno-razvojnih projektov, ki potekajo oziroma so bili zaključeni v letu 2019:

Financirani z javnimi sredstvi (domači in mednarodni): 63

Financirani neposredno s podjetji: 175

 

Pomembnejši raziskovalni dosežki FS.

 

Pomembnejši mednarodni projekti, ki jih koordiniramo na Fakulteti za strojništvo

Prof.dr. Matevž Dular (koordinator): ERC Consolidator Grant »CABUM – An Investigation of the Mechanisms at the Interaction Betweeen Cavitation Bubbles and Contaminants« , 2018-2023: 2,4 MEUR

Doc.dr. Jaka Tušek (koordinator): ERC Starting Grant »SUPERCOOL – Superelastic Porous Structures for Efficient Elastocaloric Cooling«, 2019-2023: 1,8 MEUR

Prof.dr. Mitjan Kalin (koordinator): Erasmus Mundus »Joint European Master in Tribology of Surfaces and Interfaces – TRIBOS, 2014-2019: 4,5 MEUR

Prof.dr. Mitjan Kalin (koordinator): Erasmus Mundus »Joint European Master in Tribology of Surfaces and Interfaces – TRIBOS+, 2019-2023: 3,5 MEUR

Prof.dr. Mitjan Kalin (koordinator): Marie Skladowska Curie International Training Network, European Joint Doctorates – GreenTRIBOS, 2020-2023: 3,2 MEUR

Prof.dr. Mitjan Kalin (koordinator): M-ERA.NET, Green high-performance and low-friction interfaces tailored by the reactivity of novel DLC coatings and ionic liquids, 2017-2020: 0,9 MEUR
 

Podrobnosti o mednarodnih projektih.

 

Izbrane odlične znanstvene objave z visokim faktorjem vpliva

J. Tušek, K. Engelbrecht, D. Eriksen, S. Dall’Olio, J. Tušek, N. Pryds: A regenerative elastocaloric heat pump Nature Energy (2016)

M. Valant, U. Luin,  M. Fanetti,  A. Mavrič, K. Vyshniakova, Z. Siketić, M. Kalin: Fully transparent nanocomposite coating with an amorphous alumina

matrix and exceptional wear and scratch resistance Advanced Functional Materials (2016)

B.Vidrih, C.Arkar, S.Medved: Generalized model-based predictive weather control for the control of free cooling by enhanced night-time ventilation Applied energy (2016)

J.Kosel, I. Gutiérrez-Aguirre, N.Rački, T. Dreo, M. Ravnikar, M. Dular: Efficient inactivation of MS-2 virus in water by hydrodynamic cavitation Water research (2017)

M. Buffi, T. Seljak, A. Cappelletti, L. Bettucci, A. Valera-Medina, T. Katrašnik, D. Chiaramonti: Performance and emissions of liquefied wood as fuel for a small scale gas turbine Applied energy (2016)

T. Požar, J. Laloš, A. Babnik, R. Petkovšek, M. Bethune-Waddell, K.J. Chau, G.V.B. Lukasievicz, N.G.C. Astrath: Isolated detection of elastic waves driven by the momentum of light Nature Communications (2018).

M.Guteša Božo, MO.Vigueras-Zuniga, M. Buffi, T. Seljak, A.Valera-Medina: Fuel rich ammonia-hydrogen injection for humidified gas turbines Applied Energy (2019)

K.Klinar, U.Tomc, B.Jelenc, S.Nosan, A.Kitanovski: New frontiers in magnetic refrigeration with high oscillation energy-efficient electromagnets Applied Energy (2019)

N. Malod-Dognin, J. Petschnigg, S.F.L.Windels, J. Povh, H. Hemmingway, R. Ketteler, N. Pržulj: Towards A Data-integrated Cell Nature Communications (2019)

T. Šuklje, M. Hamdy, C. Arkar, J. Hensen, S. Medved: An inverse modeling approach for the thermal response modeling of green façades Applied Energy (2019)

 

Več o odličnih znanstvenih objavah.

 

Izbrani mednarodni patenti

EP2700838 B1 (2015), Sleeper with damping element based on dissipative bulk or granular technology, I.Emri, B.S. Von Bernstorff, F.Bremer, A. Kalamar, M. Bek, P.Pavel

EP2714414 B1 (2015),  Apparatus and method for writing a pattern in a substrate , P. Kogej, M. Jezeršek, J. Možina, A. Babnik

EP2382036  B1(2016), A process device for coating particles,  S.Savič, M. Gregorka, R. Dreu, S.Srčič, R.Šibanc, M. Luštrik, I.Žun, M.  Perpar

EP2898237 B1 (2016), Piston ring, piston comprising such ring and piston machine comprising at least one such piston, M.Kalin

EP2949908 B1 (2016), Method for simulation of an internal combustion engine, T. Katrašnik

EP3068355 B1 (2017), Ophthalmic laser device, A.Vrečko, B.Vedlin, J. Jakiša, P. Gregorčič

US 9849692 B2 (2017), Method and apparatus for transferring printing substance onto a substrate by means of laser radiation , U.Buenting, B. Podobnik, R. Petkovšek, R. Ostholt

US9915446 B2 (2018), Method for electrocaloric energy conversion,  B.Malič, H. Uršič Nemevšek, M.Kosec, S. Drnovšek, J. Cilenšek, Z.Kutnjak, B. Rožič, U.Flisar, A. Kitanovski, M. Ožbolt, U. Plaznik, A.Poredoš, U. Tomc, J. Tušek

EP2394546 B1 (2018), Hand-Held Kitchen Appliance With Two Drives, Ž. Čakš, Ž.Ćorluka, J. Duhovnik, G. Kokelj, M. Krajnc, V. Lejla, A.Oseli, M. Somogyvári, J. Verdeguer Lopez, N. Vukašinović

US10127839 B2 (2018), Apparatus for simulating the function of human stomach and/or human intestine, I. Legen, A.Bevc, S. Berglez, J. Diaci, L. Kuščer

EP3127502 B1 (2019), Cleaning System, N. Lukač, M. Lukač, M. Jezeršek, P. Gregorčič

US10202288 B2 (2019), Cavitation device for treatment of water by cavitation, B.Širok, M. Dular, M.Petkovšek

 

Več o podeljenih mednarodnih patentih.

 

Sodelovanje z industrijo

V vseh razvitih državah je gospodarski razvoj tesno prepleten s sodelovanjem akademskega znanja, saj drugače globalne konkurence in razvoja v večini podjetij ni mogoče zagotoviti, še posebej ne v manjših podjetjih, kjer so možnosti za razvoj kadrov s specialnimi znanji minimalne ali nične. Slovenija nima največjih podjetij svetovnega kova, relativno malo je velikih in srednje velikih podjetij, velika večina podjetij pa sodi v krog mini- in mikro-podjetij, ki brez podpore akademskega znanja nimajo možnosti globalnega razvoja.

Vendar na Fakulteti za strojništvo razumemo, da lahko naše znanje koristi mnogim, zato smo se zavezali družbeni odgovornosti do gospodarstva, vseh državljanov in države. Prav zato na Fakulteti za strojništvo učitelje in raziskovalce načrtno spodbujamo v tovrstno sodelovanje, četudi se na ta način prekomerno povečujejo obremenitve posameznikov. Tovrstne delovne aktivnosti so namreč vezane na delo izven delovnega časa.

Zato sodelavci Fakultete za strojništvo poleg rednega pedagoškega in znanstvenega dela v okviru delovnih obveznosti javne službe fakultete oz. Univerze, s svojim znanjem in ekspertnim delom aktivno sodelujemo pri raziskavah in razvoju produktov, sistemov in storitev slovenske in mednarodne industrije v okviru tržne dejavnosti.

Učitelji s svojimi sodelavci sodelujemo z večino slovenskih podjetij, ki ustvarijo okoli 35 % slovenskega BDP. Vedno pogosteje in v vedno večjem številu pa se po znanje in ekspertna mnenja na nas obračajo tuje priznane multinacionalke, tako da tudi v tem segmentu povečujemo naše možnosti za razvoj laboratorijev.

Posebno pomembno je dejstvo, da se najzahtevnejši problemi rešujejo z integracijo izvirnega znanja, ki je plod lastnega raziskovalnega dela. V Sloveniji je popolna integracija vseh človeških ter materialnih virov zaradi vsesplošne majhnosti še toliko bolj pomembna. S tem pomagamo pri ohranjanju obstoječih delovnih mest, ustvarjanju novih delovnih mest, socialne varnosti zaposlenih, izboljšanja plač v podjetjih, posredno večje davke v javno blagajno in s tem boljše zdravstvo, šolstvo ter družbeni razvoj.

V letu 2018 je bilo tako izvedenih 179 industrijskih projektov, v katerih je Fakulteta za strojništvo pridobila skupaj preko 16 % dodatnih sredstev, ki so poleg potrebnih materialnih virov za izvedbo samih projektov, prepotrebni viri za lastno delovanje in izvajanje pedagoškega dela – izobraževanja inženirjev, magistrov in doktorjev znanosti s področja strojništva.

 

Več podatkov o nekaterih povezavah z gospodarstvom.

 

Finančno poslovanje Fakultete za strojništvo

Ključni zbirni strukturni podatki o poslovanju Fakultete za strojništvo so prikazani na spodnjem Diagramu 1. Iz zbranih podatkov je razvidno, da večino finančnih virov za svoje pedagoško delovanje, razvoj raziskovalne dejavnosti, znanosti in laboratorijev, Fakulteta za strojništvo pridobi izven financiranja Univerze. Preko financiranja pedagoške in osnovne raziskovalne dejavnosti pridobi okoli 48% vseh sredstev, izpostavljamo pa, da dodatne vire financiranja pridobivamo izven osnovne dejavnosti pedagoškega dela v okviru javne službe na javnih kompetitivnih raziskovalnih razpisih v Sloveniji in Evropi, kar v dolgoletnem povprečju znaša okoli 35% vseh virov.

Preostanek virov, ki niso pridobljeni na javnih razpisih, temveč v neposrednem konkurenčnem boju na trgu, pridobimo s strani gospodarskih subjektov, večinoma slovenskih, vse pogosteje pa tudi tujih. Teh sredstev je okoli 16-19 %. Odstotek se v zadnjih letih niža, saj se povečuje skupni obseg finančnih virov Fakultete. V letu 2019 indeks rasti raziskovalne dejavnosti glede na leto 2018 v prvih 9 mesecih znaša kar 10 %.

Slika 1

Diagram 1: Struktura prihodkov Fakultete za strojništvo

Diagram 2 v nadaljevanju prikazuje strukturo pridobivanj in porabe sredstev na FS. Jasno je razvidno, da je delež za delo na obeh javnih segmentih zelo visok, zaradi česar za administrativne in materialne stroške ter ostale razvojne cilje laboratorijev ostane zelo malo virov. Za plače znotraj virov, ki jih zagotavlja Univerza za javno službo izobraževanja porabimo skupaj kar 85 % sredstev, pri čemer gospodarno skrbno pazimo na obseg zaposlovanja in pedagoških obremenitev, tako da je ta delež nižji od povprečja Univerze. Za vso ostalo poslovanje ostane le 15 %, pri čemer, kot smo že izpostavili, so vlaganja v opremo iz sredstev univerze prepovedana.

V segmentu javnih raziskovalnih projektov je struktura porabe v naprej določena, za stroške dela se nameni med 55 in 90% sredstev, v povprečju okoli 70%. V preostali strukturi porabe so še administrativni in materialni stroški, zato ostane zelo malo možnosti za razvoj laboratorijev. Očitno je, da sistemska ureditev, ki ni odvisna od Fakultete za strojništvo, kliče po pridobivanju dodatnih projektov. Zgolj dodatni projekti namreč zagotavljajo nujno potrebna sredstva, ki nam omogočajo razvoj laboratorijev in nakup opreme, ki je na področju strojništva seveda draga. Glede na izjemno nizke možnosti za uspešne prijave na projektih (npr. EU običajno pod 5%, ARRS 16%) je potrebno veliko število prijav, da se sploh pridobi projekt, nato pa je potrebno veliko projektov za zbiranje ustrezne vsote za razvoj laboratorijske opreme. To postavlja učitelje in njihove raziskovalce v izjemno nekonkurenčen položaj in nas sili v skoraj obvezno delo preko vseh časovnih okvirov, če se želi pridobiti sredstva za razvoj laboratorija. Le-ta pa so nujna za izobraževanje uporabnih in strokovnih inženirjev.

Tretji segment prihodkov predstavljajo tržni projekti za gospodarstvo, ki so pomemben vir za vlaganja v razvoj dejavnosti laboratorija in opreme. Četudi ga opravljajo učitelji in sodelavci izven svoje delovne obveznosti in delovnega časa, se veliko veliko tega dela ne izplača kot dohodek zaposlenih, ampak se namenja za razvoj laboratorijev in opreme. Iz Diagrama 2 je razvidno, da je strošek avtorskih honorarjev učiteljev in sodelavcev, ki te projekte izajajo izven delovnega časa, 2-3 krat nižji, kot so stroški dela na javnih pedagoških ali raziskovalnih projektih.

Zaposleni na Fakulteti za strojništvo na račun svojega prostega časa in na račun manj plačanega – a v rokih, in z veliko odgovornostjo do naročnikov, opravljenega in vrhunskega kvalitetnega ekspertnega dela – tako posredno financirajo razvoj javne Univerze in fakultete, ki bi ga za opravljanje javne funkcije morala prevzeti država. Ni nepomembno, da vsa oprema in ostali materialni viri, ki se na ta način pridobijo, postanejo v celoti last Univerze, četudi pridobljeni iz virov premalo izplačanega dela učiteljev in ostalih sodelavcev.

Slika 2

Diagram 2: Struktura odhodkov za zaposlene po posameznih dejavnostih


Pogosta novinarska vprašanja glede sodelovanja z gospodarstvom in finančnih aspektih tega sodelovanja

Na kakšne načine na Fakulteti za strojništvo sodelujete s podjetji?

Fakulteta za strojništvo sodeluje s slovenskimi in tujim podjetji v obliki skupnih razvojno raziskovalnih projektov, s katerimi sklene pogodbe in naročila za določene razvojne naloge in ekspertize. Posredno ima fakulteta povezavo s podjetji tudi preko študentov, ki v podjetjih opravljajo obvezno praktično usposabljanje. V povezavi s podjetji nastane tudi veliko število diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Ta vpetost Fakultete za strojništvo v realno okolje je ključna za stalno izboljševanje kakovosti na fakulteti in kakovosti diplomantov. Širši družbeni vpliv tega sodelovanja pa se zrcali v dvigu dodane vrednosti in v vseh posledičnih denarnih tokovih na državni ravni, saj Fakulteta za strojništvo s svojimi kompetencami dviguje razvojno uspešnost vseh pomembnejši podjetij na področju strojništva in sorodnih ved v Republiki Sloveniji.

S koliko podjetji sodeluje Fakulteta za strojništvo?

Fakulteta za strojništvo poslovno sodeluje z večino slovenskih in več tujimi podjetji s področja strojništva in sorodnih ved. Mnoga sodelovanja so dolgotrajna, nekatera pa so vezana na krajše projekte. Študenti opravljajo praktično usposabljanje v podjetjih po celotni Sloveniji. Natančne številke zato ni mogoče podati, samo na letni ravni pa lahko v letu 2018 naštejemo vsaj 100 podjetij.

Kakšni so primeri dobre prakse sodelovanja Fakultet za strojništvo s podjetji?

Javno močno izpostavljen in tudi nagrajen primer dobre prakse je sodelovanje Fakultete za strojništvo s podjetjem Kolektor in z Nordijskim centrom Planica. Pri slednjem so sodelavci razvili inovativni model vetrovnika, ki je bil na osnovi tovrstnega modela nato v naravni velikosti zgrajen v Planici. Gre za edini vetrovnik na svetu, kjer lahko hkrati trenirajo skakalci in padalci. Drug tovrsten primer je npr. skupni Laboratorij za aditivne tehnologije, kjer sodeluje konzorcij 12 podjetij iz skupine SiEVA, ki so financirali nakup opreme v višini okoli 700.000,00 evro, Fakulteta pa prispeva ekspertno znanje 10 laboratorijev za hitrejše osvajanje novih znanj v podjetjih in omogoča dostop študentom do najsodobnejših aditivnih tehnologij, ki so šele na pohodu. Gre za izjemno tripartitno pridobitev: gospodarstva, fakultete in študentov na področju nove tehnologije, ki je sicer fakulteta sama ne bi zmogla financirati.

Navedena primera nazorno ilustrirata dobro prakso uporabe izključno slovenskega znanja v sodelovanju s slovenskimi podjetji. Znanje Fakultete za strojništvo pa je dodatno integrirano v številnih izdelkih slovenske industrije, kjer Fakulteta za strojništvo ni javno izpostavljena, saj imamo z večino gospodarskih partnerjev podpisane dogovore o ne-razkrivanju podatkov, ki so ključni za zaupanje med projektnimi partnerji in omogočajo skupno delo na najnaprednejših projektih slovenske industrije. Čeprav javnosti nerazkrito, je pogosto namreč prav znanje Fakultete za strojništvo doprineslo k odličnim rezultatom slovenskih izdelkov na neodvisnih tujih preizkušanjih ali k nominacijam slovenskih dobaviteljev pri nezahtevnejših kupcih na globalnih trgih.

Kakšne so prednosti sodelovanja s Fakulteto za strojništvo za podjetja?

Sodelovanja so nujna, a jih je na žalost še premalo, če primerjamo ta sodelovanja med subjekti v tujini. Na Fakulteti za strojništvo izobražujemo študente, ki bodo kasneje vstopili na trg dela in se zaposlili v podjetjih. Študentom omogočamo, da se lahko že v času študija vključijo v različne projekte in tako pridobijo dodatno znanje in izkušnje. Približno 40% študentov najde svojega bodočega delodajalca preko seminarskih nalog in projektov s podjetji, 50% študentov pa v zadnjem času želi opravljati specifične naloge, ki jih pridobijo pri svojih štipenditorjih in/ali bodočih zaposlovalcih. Podjetja se na ta način spoznajo s kakovostnimi kadri in hkrati z novimi znanji, ki jih študentom posredujemo učitelji. Seveda pa je največja korist podjetij poglobljeno projektno delo z vrhunskimi strokovnjaki na fakulteti. Tako podjetja pridobijo najnovejša znanja, smernice specifičnih rešitev in znanja, za katera nikakor ne morejo vzpostaviti in izobraziti lastnih kadrov. Tematike se namreč spreminjajo skoraj letno, nova znanja se nadgrajujejo in spreminjajo zelo hitro, še posebej tista specifična, ozko usmerjena. Gonilna sila tovrstnega sodelovanja so tako v največji meri podjetja, ki so po vzoru vseh uspešnih gospodarstev spoznala, da je projektno sodelovanje s fakultetami, v katerega so vključeni tudi študenti, ključno za njihov napredek.

Kakšna je motivacija Fakultete za strojništvo za sodelovanje s podjetji?

Fakulteta za strojništvo sodeluje s podjetji predvsem zaradi dveh ključnih motivov za razvoj fakultete. Prvi je prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, kar krepi produkte in dodano vrednost industrije, obenem pa spodbuja ter zagotavlja aktualnost in relevantnost raziskovalnega ter pedagoškega dela fakultete. Drugi, mnogo manj žlahten razlog pa je dejstvo, da fakulteta ne more izvajati javno-veljavnih študijskih programov zgolj s sredstvi, ki jih za ta namen prejme od države. Povedano drugače, fakulteta sofinancira izvedbo javnih študijskih programov in potrebne raziskovalne opreme ter laboratorijske vzorce za študente in za izvajanje študijskega procesa na visoki ravni iz sredstev, ki jih sama pridobi skozi raziskovalno-razvojno tržno dejavnost.

Kako je sestavljena plača profesorja?

Plača profesorjev je odvisno od strukture obremenitev sestavljena iz različnih virov (pedagoški, raziskovalni) in odraža njihovo delovno obveznost v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Plača je lahko sestavljena iz: osnovne obremenitve, pedagoške nad-obremenitve in dopolnilnega dela. Slednje pripada profesorju zgolj, če uspešno pridobiva projekte, kar zahteva veliko aktivnost in dela na mnogih različnih področjih. Tisti redki, ki uspejo prodati patente, so v skladu s pravilnikom Univerze v Ljubljani upravičeni do avtorske pogodbe. Avtorski honorarji se zaposlenim profesorjem na fakulteti izplačujejo le iz ne-proračunskih sredstev, ki jih fakulteta pridobi s prodajo svojih znanj in storitev v mednarodni konkurenci na trgu za dejavnost, ki ni del redne javne službe. 

Koliko prihodkov ste imeli od prodaje blaga in storitev na trgu v preteklih treh letih (od 2016 do 2018) in koliko od tega je bilo prihodkov od javnega sektorja v Sloveniji?

TRŽNA DEJAVNOST

2016

2017

2018

Celota tržna dejavnost

3.485.764

3.458.786

3.691.818

- od tega prihodki javnega sektorja

110.066

137.336

133.672

Vir prihodkov iz javnega sektorja so razne storitve, ki jih naroča javni sektor pri fakulteti.

Koliko je bilo vsako leto presežkov prihodkov nad odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu? Na kakšen način se je presežek delil?

Presežek prihodkov nad odhodki iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu

2016

2017

2018

Trg neproračun

 

 

 

Presežek prih. nad odh. po davku od dobička

386.528

328.464

259.554

Izplačilo delovne uspešnosti v naslednjem letu

2017

2018

2019

Znesek

105.003

106.054

še ni izplačila

Št. zaposlenih, ki so prejeli izplačilo

289

286

 


Kako so bila razdeljena sredstva za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v zadnjih treh letih (od 2016 do 2018)

Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu se izplačuje zaposlenim, ki so prispevali k uspešnosti na trgu skladno z 22 i-k. členom ZSPJS in Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Podatki so v Prilogi 1.

Koliko honorarjev ste izplačali iz druge tržne dejavnosti?

Avtorske honorarje (AH) iz druge tržne dejavnosti se izplačuje skladno s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL in Sklepom o pokrivanju posrednih stroškov na UL. Neto podatki so v Prilogi 1.

Na kakšen način izplačujete delovno uspešnost iz drugega naslova?

Redne delovne uspešnosti se v skladu z Dogovorom o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju ne izplačuje. Delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se izplačuje zaposlenim v skladu z 22 d-e. členom ZSPJS in Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Podatki so v Prilogi 1.

Na kakšen način izplačujete pedagoško nadobremenitev?

Pedagoška nadobremenitev se izplačuje v okviru določil Delovne uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v skladu z 22 e. členom ZSPJS in 63. členom ZViŠ. Podatki so v Prilogi 1.

Na kakšen način izplačujete sodelovanje v diplomskih, magistrskih in doktorskih komisijah za študente z ali brez statusa?

Sodelovanje v diplomskih in magistrskih komisijah je na fakulteti del obveznost učitelja znotraj javne službe in se ne plačuje ločeno.

Kakšen je bil prihodek iz naslova prispevkov, ki jih morajo za dokončanje študija plačati študenti brez statusa (pristop k izpitu, zagovor in priprava diplome in podobno)?

Podatkov za odgovor nimamo, saj vplačila študentov ne zbiramo po namenu oz. namenska postavka za tovrstni podatek ne obstaja.

Na kakšen način izplačujete honorarje za izveden izredni študij?

Na fakulteti od leta 2015 ne izvajamo t.i. izrednega študija.

Kakšen delež sredstev iz tržne dejavnosti ste odvedli v razvojni sklad Univerze v Ljubljani, prosim za natančno specifikacijo?

Sredstva za razvojni sklad UL se zbirajo iz različnih virov. Podatkov nimamo zbranih po virih oz namenska postavka za tovrstni podatek ne obstaja.

Kako se profesorji izogibajo konflikta interesov pri tako širokem razponu dejavnosti, ki jih opravljajo?

Zaposleni na FS se ravnamo po pravilniku, ki ga je Univerza v Ljubljani sprejela leta 2015, v katerem določa vrsto ukrepov za urejanje področja dela izven univerze in izogibanja nasprotjem interesov (https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/organizacija__pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/kadri_dokumenti_vezani_na_delo_izven_ul_/, https://www.uni-lj.si/studij/cenik-storitev/.

Kakšna so izplačila podjetjem v lasti zaposlenih?
Fakulteta ne posluje s podjetji v lasti zaposlenih.